Časi, ko je zloglasna Trojka v sestavi Evropske komisije (EK), Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) lahko delovala na skrivaj in po ne-pravnih temeljih, se zdijo stvar preteklosti. Evropski parlament (EP) je objavil osnutek preiskovalnega poročila o vlogi in delovanju Trojke v EU programskih državah. Poročilo kritizira pomanjkanje odgovornega delovanja Trojke in pomanjkanje njene transparentnosti pri pogajanjih s programskimi državami. EP je poudaril, da za ustanovitev Trojke ni bilo ustrezne pravne podlage in da pogoji programa niso skladni z Listino o temeljnih pravicah EU. Poročilo, ki ga je pozdravil tudi Eurodad (European Network on Debt and Development), tako dopolnjuje delo različnih pobud civilne družbe, ki aktivnosti Trojke postavljajo pod drobnogled, kot je na primer TrojkaWatch

Pomanjkanje odgovornega delovanja in transparentnosti

Osnutek poročila v veliki meri temelji na vprašalnikih, ki so bili poslani institucijam Trojke, Evropskemu svetu, Euro skupini in finančnim ministrstvom, centralnim bankam vseh štirih programskih držav, ki so se znašle pod taktirko Trojke (Ciper, Grčija, Irska in Portugalska).

Izbrana metodologija je hitro razkrila pomanjkanje odgovornega delovanja. Kot poročajo novinarji nemškega časnika Handelsblatt, so predstavniki IMF-a sodelovanje zavrnili rekoč, da načeloma niso javno odgovorni parlamentom. Podobno se je odzval tudi Van Rompuy, ki trdi, da kot predsednik Evropskega sveta v to ni neposredno vpleten – Evropski svet predstavlja države članice EU. Predsednik Euro skupine, Jeroen Dijsselbloem, se je odzval le delno in sicer, da je tovrstna vprašanja smiselno nasloviti na institucije Trojke in na njene programske države. ECB in EK pa sta v zameno vrnili žogico nazaj Euro skupini, ECB je pojasnila, da je za pridobitev informacij o ukrepih v posameznih državah potrebno nasloviti Euro skupino, in tako so odgovornost prenesli na druge.

Pogoji Trojke – kdo jih je napisal?

EP se najbolj zaskrbljujoče zdi, kot tudi mnogim EU državljanom, da se točno ne ve, kdo je oblikoval pogoje vezane na finančno pomoč Trojke, saj so pogoji presegli makroekonomske faktorje. Poročilo EP poudarja, da so programi vsebovali natančne zahteve glede socialnih politik, kot na primer natančni predpisi za reformo zdravstvenega sistema in zmanjšanje državnih odhodkov v Grčiji, na Irskem in Portugalskem. Predstavniki EP obžalujejo, da Trojkini programi niso skladni z Listino o temeljnih pravicah EU in drugimi pogodbami EU.

Gospodarske zahteve, ki so bile naložene Grčiji, so prispevale k še večjemu opustošenju njenega gospodarstva. Grški finančni minister v svojem odgovoru poroča, da brezposelnost trenutno dosega najvišjo stopnjo doslej, BDP se je zmanjšal za kar 25% in posledično se je izkazalo, da je razmerje med dolgom in BDP veliko višje, kot je bilo sicer predvideno.

Reševanje bank z davkoplačevalskim denarjem je bil recimo eden od pogojev Trojke na Irskem, kar bi lahko imelo velike posledice. Kot previdno pravi irski finančni minister, je 30% obstoječega irskega javnega dolga, ki trenutno znaša okoli 120% BDP, posledica programov reševanja bank. Dodaja, da možnost možnost, da bi banke naprej reševali delničarji in upniki, irskim oblastem ni bila na voljo, tako si bili davkoplačevalci prisiljeni krpati luknje v irskem bančnem sistemu. Pomembno je izpostaviti, da si je prejšnja vlada prizadevala za vključitev delničarjev in upnikov v reševanje, a je Trojka s svojimi zahtevami to onemogočila. Odziv EK in ECB je bil, da je bilo izogibanje okužbi ostalih delov Evrope ključni dejavnik pri usmeritvi oblikovanja njihovih programov in pogojev. Kar je zagotovilo, da so državljani držav, ki jih je prizadela kriza, plačali zelo visoko ceno za varovanje evropskih bank.

O ključnem vprašanju lastništva odgovornosti EK odgovarja, da so bili programi oblikovani s strani oblasti držav članic. Pri čemer ECB dodaja, da bi prevzem odgovornosti za specifične ukrepe definitivno morale prevzeti posamezne vlade. Vendar omenjene države članice poročajo, da je bil njihov manevrski prostor izjemno omejen. Grški finančni minister pravi: “S tem ko je bil Grčiji onemogočen dostop do kapitalskih trgov, je bila njena pogajalska moč de facto šibka.” Takšno situacijo pa dobro poznamo že iz primerov programov strukturnega prilagajanja v državah v razvoju, kjer je po navadi ravno IMF določal pogoje, kot je izpostavila že prej omenjena raziskava Eurodada.

Je Trojka legalna ali ne?

Poročilo potrjuje, da za ustanovitev Trojke ni obstajala nikakršna pravna osnova v okviru evropske zakonodaje. To je posredno potrdila EK, ko je zapisala, da “je bil model Trojke potrjen s strani zakonodajalca EU (glej 7. člen Uredbe (EU) št. 472/2013)”, kar pomeni, da pred letom 2013 pravna podlaga ni obstajala. Z izjemo Cipra so bili vsi programi Trojke oblikovani pred navedenim datumom.

EP je pripravil tudi nekaj priporočil. Ta zajemajo redno poročanje EK parlamentu in poročanje sprememb Memoranduma o razumevanju prizadetih držav za vključevanje demokratične odgovornosti. Poročilo pa žal ne navaja, kaj natančno naj bi odgovornost pomenila v praksi in kakšni naj bi bili konkretni ukrepi. Edino sklicevanje na udeležbo državljanov predstavlja poziv k vključitvi “socialnih partnerjev” v procese odločanja o prilagoditvenih programih. Od tega bi pridobili koristi tako evropski sindikati, kot tudi vplivna evropska poslovna združenja.

Pomanjkljivost poročila – poleg priznanja, da je bila EU nepripravljena na velike dolžniške krize – nikjer ni opaziti zahtev po nujno potrebnem odpisu dolga oz. procesu, kako to doseči, kot bi bila na primer ureditev insolvenčne zakonodaje. Zakonodaje drugih monetarnih unij, kot na primer ZDA, omogočajo oblasti prestrukturiranje dolga. EP predlaga le podelitev večjih pooblastil Evropskemu mehanizmu za stabilnost (EMS), kar naj bi povečalo možnosti za zagotavljanje likvidnosti držav članic EU. To pa bi lahko bilo v primerih jasne plačilne nesposobnosti držav članic neproduktivno, saj upravljanje s plačilno nesposobnostjo v Evropi ostaja neurejeno.

Najbolj presenetljivo je priporočilo, ki bi dejansko lahko pomenilo odpravo Trojke. EP je namreč pozval k evalvaciji “obveznega sodelovanja IMF v programih finančne pomoči za države evroobmočja” in k raziskavi o možnostih ustanovitve Evropskega denarnega sklada (kot alternativa IMF). Žal pa ne moremo predvidevati, da bi strukturne spremembe evropskih institucij pomenile dejansko izboljšanje stanja brez IMF; njihovi odzivi prepogosto kažejo, da povprečen evropski državljan pri sprejemanju odločitev ni v središču njihove pozornosti. Sodelovanje državljanov, demokratični nadzor in učinkoviti varovanje najbolj ranljivih v družbi ostajajo temeljna področja, ki se jih mora nasloviti, pa naj bo to z ali brez IMF.

Bodo Ellmers
Prevod: Maruša Godina

This post is also available in: Dutch, English, French, Spanish, Greek, Portuguese, Portugal