Drugo glasilo TrojkaWatch

V tem glasilu lahko preberete:

O stanju v državah in Trojki

Razmere ostajajo bolj ali manj nespremenjene. Trojka si še naprej prizadeva za sprejetje strogih varčevalnih ukrepov, v zadnjem času pa je pozornost javnosti osredotočena na še eno pereče vprašanje – korupcijo. Po razkritju afer v različnih evropskih državah se zdi, da korupcija ni le nacionalni problem, ampak problem, ki zajema celotno Evropo ter je tesno povezan s krizo in obstoječim gospodarskim sistemom.

Kljub temu dogajanje ni tako črno. Tako na nacionalni kot evropski ravni je vidna rast uporniških gibanj. V luči tega številna civilna gibanja pozivajo k izvedbi t.i. Evropskega tedna ukrepanja (European week of action), ki naj bi potekal med 15. in 17. majem. Več informacij bo kmalu na voljo na spletni strani Blockupy [en].

Na vrh

Evropska raven

Ob robu zadnjega vrha EU je bruseljske ulice zavzelo na tisoče aktivistov. Podporniki združenja D19-20 [nl] [fr] [de], ki povezuje nevladne organizacije, sindikate, kmete, študente ter druge, so v protest proti varčevalnim politikam in načrtovanemu trgovinskemu sporazumu TTIP med EU in ZDA blokirali mestna križišča.

Akcija je bila uspešna. Ne le zaradi blokad, ampak tudi dejstva, da so družbene skupine, ki prej nikoli niso delovale enotno, združile moči in spodbudile še druge somišljenike, naj se jim pridružijo. Na dogajanje v Bruslju, ki je dom evropskih institucij in tretjine Trojke, so se odzvali številni politiki, čeprav jih je na koncu le peščica glasovala proti varčevalnim ukrepom. O TTIP so bili prisiljeni poročati tudi mediji.

Čeprav gre le za prvi korak, predstavlja prednost D19-20 prav raznolikost njegovih podpornikov, ki vključujejo tako sindikate javnega in zasebnega sektorja kot proizvajalce mleka, ekološke kmete, gibanja za pravice žensk, nevladne organizacije, umetnike, radijske postaje in druge. Podporniki že pripravljajo naslednje akcije, ki jih bodo izvedli ob prihodnjih srečanjih politikov EU in Evropskih dnevih mobilizacije, s čimer želijo pridobiti čim več novih podpornikov. Zavedamo se, da mora imeti vsako uspešno povezovanje na evropski ravni korenine v močnih lokalnih kampanjah in gibanjih. In prav to se dogaja. Korak za korakom. Celotno poročilo o D19-20 si lahko v angleškem jeziku preberete na sledeči povezavi [en].

Študija [en] [fr], ki jo je Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) predstavila konec novembra 2013, opozarja, da sedanja varčevalna politika pomeni kršitev evropske zakonodaje, saj ni v skladu z listino EU o temeljnih pravicah.

Resni pomisleki o Trojkinih ukrepih so se pojavili tudi v Evropskem parlamentu. Trenutno poteka preiskava [en], katere rezultati naj bi bili znani maja, torej pred evropskimi volitvami.

Poleg omenjenega je skupina evropskih novinarjev preiskala svetovalna podjetja, ki so jih nacionalne vlade najele za svetovanja o izvajanju politik Trojke. Izkazalo se je, da gre za več milijonov evrov vreden posel, ki ga nihče ne nadzira [en].

Na vrh

Grčija

Brezposelnost v državi še vedno narašča z nepredvidljivo hitrostjo. Trenutno znaša 27,8 %, brezposelnost mladih 57,9 %, državni dolg pa kar 170% BDP. Od izbruha krize so vrednosti nepremičnin padle za 32%, medtem ko pomanjkanje dostopa do likvidnosti (posojil na kapitalskem trgu) še vedno duši realno gospodarstvo. Po napovedih Grexita bo Grčija izstopila iz evroobmočja, časnik The Economist pa svari tudi pred visoko stopnjo nevarnosti socialnih nemirov v letu 2014. Ob vsem tem so elite v Atenah bučno praznovale začetek grškega predsedovanja Uniji.

V grškem parlamentu so poslanci glasovali o dveh novih zakonih – o davku na premoženje in izvršbah nepremičnin. Po glasovanju so konservativci iz svojih vrst izključili poslanca, ki je glasoval proti omenjenima predlogoma. Koalicija imajo zdaj le 153 od 300 sedežev v parlamentu. Za nepremičnine v vrednosti manj kot 200 tisoč evrov in za socialno ogrožene družine je bil moratorij podaljšan, za vse ostale pa odpravljen. To pomeni, da so lahko Grki še vedno prisiljeno izseljeni iz svojega domovanja, če je to vredno več kot 200 tisoč evrov.

Pred sprejetjem novih zakonov v parlamentu, so kmetje, ki so se bali povišanja davkov, v Atenah protestirali proti varčevalnim ukrepom. Uspešni so bili protestniki, ki so nasprotovali spremembam v zdravstvu, saj so dosegli, da je bila načrtovana pristojbina za hospitalizacijo nadomeščena z višjimi davki na tobačne izdelke. Zelo visoki pa so tudi davki na energijo. Ljudje so zaradi tega prisiljeni kuriti drva, kar v mestih povzroča veliko onesnaževanje ozračja.

Več politikov, poslovnežev in vojaških uradnikov je bilo vključenih v afero o podkupninah. Nemška podjetja Atlas, Rheinmetall in Wegmann ter švedska in ruska podjetja so obtožena plačevanja visokih podkupnin za orožarske posle. Prevar in pranja denarja so obtožene tudi švicarske banke. V javnost pa je prišel še primer Hellenic Postbanka, v katerem je bilo 25 ljudi obtoženih goljufij v vrednosti 500 milijonov evrov. Tovrstne preiskave kažejo na pozitiven preobrat v boju proti korupciji.

Delovne razmere ljudi, ki preiskujejo tovrstne primere, so zelo težavne, kar vpliva na kakovost njihovega dela. Po poročanju nemškega časopisa Süddeutsche Zeitung [de] so preiskovalci pogosto prisiljeni delati od doma, ker nimajo primerne pisarne. Prav tako pa si morajo sami priskrbeti tudi računalniško opremo.

Ni presenetljivo, da je zaupanje v javne institucije in lepšo prihodnost na najnižji stopnji doslej. Po nedavni raziskavi časopisa TO VIMA, si 55 % Grkov želi zapustiti državo.

Na vrh

Irska

Decembra 2013 je bila Irska prva država, ki se je poslovila od Trojke. Kljub temu se varčevanje in nadzor nadaljujeta. ATTAC Avstrija (Association for the Taxation of Financial Transactions and for Citizens’ Action) in ATTAC Irska sta izračunala [en] [de] natančne številke, ki se skrivajo za irskim bailout-om (dodelitvijo posojila državi ali podjetju, ki se sooča z resnimi finančnimi težavami ali stečajem). Medtem ko je Irska prejela 67,5 milijard evrov tovrstnih posojil, je bankam izplačala 89,5 milijard.

Hudi kritiki so izpostavljeni tudi irski mediji. Študija University College Dublin namreč opozarja, da so domači mediji v preteklih letih promovirali varčevalne ukrepe. Več informacij o tem je na voljo v članku The Irish Media – Cheerleaders for Austerity [en].

Na vrh

Portugalska

Portugalski dolg je konec leta znašal približno 125 % BDP-ja. Višina obresti, ki jih je bila Portugalska lani dolžna, je znašala 3,5 % BDP. Številka pa bo še narasla, če bo država zapustila program ESM (Evropski mehanizem za stabilnost), kot je bilo načrtovano. Po zadnjih podatkih bi morala Portugalska za posojila na mednarodnem kapitalskem trgu plačati obrestno mero v višini več kot 4,6 %. Dolgovi ostajajo nevzdržni, saj obrestna mera presega stopnjo rasti BDP-ja.

Eden od ukrepov, ki jih Trojka zahteva od Portugalske, je obsežen program privatizacije. Kitajsko podjetje Fosun bo kupilo zavarovalniški del CDG. Gre za eno največjih bank na Portugalskem, ki je v javni lasti. Poleg tega je portugalsko ustavno sodišče znova zavrnilo reze v pokojninski sklad, ki jih je kot del varčevalnih ukrepov načrtovala vlada. A zdi se, da vlada omenjeni sodbi ne posveča pretirane pozornosti. Ukrepi ostajajo enaki, spremenili so le ime, saj naj bi po novem šlo za davek in ne za reze. Opozicijske stranke so že napovedale, da bodo reformo znova izpodbijale na ustavnem sodišču; tako kot druge vladne ukrepe, ki zajemajo nižanje plač, zdravstvenih nadomestil ter nadomestil za brezposelnost in ovdovelost.

Stavke proti varčevanju in privatizaciji se nadaljujejo. V Lizboni so komunalni delavci protestirali proti privatizaciji njihovega podjetja. Po internetu so krožili pozivi ljudem, naj svoje smeti odnesejo pred banke.

Grabage in front of banks in Lisbon

Smeti pred banko v Lizboni

Začetek januarja je portugalski predsednik Anibal Cavaco Silva napovedal pravno preiskavo [en] varčevalnih politik, ki jih je država prisiljena izvajati pod pritiski Trojke.

Na vrh

Ciper

14. decembra je v prestolnici Nikozija potekal velik protest proti varčevalnim ukrepom [en]. Nekaj tisoč ljudi se je zbralo pred finančnim ministrstvom, od koder so krenili proti predsedniški palači.

Tako kot druge države tudi Ciper pretresa škandal, povezan s korupcijo. Izkazalo se je, da so bili prikriti posli sklenjeni z denarjem iz pokojninskega sklada delavcev Telecoma. IMF je opozoril [en] Ciper, da politična podpora varčevalnim ukrepom pada, medtem ko se kriza poglablja. To, glede na posledice, ki jih varčevanje prinaša, ne preseneča.

Na vrh

Španija

Leta 2013 je španski BDP padel za 1,3 %, stopnja brezposelnosti trenutno znaša 26,4 %, javnofinančni primanjkljaj 6,7 %, javni dolg pa presega 100 % BDP-ja. Poročilo [es] o španski fiskalni politiki in njenemu vplivu na dolg ugotavlja, da je pred krizo javni sektor dosegal presežke in je javni dolg znašal 40 % BDP-ja, po drugi strani pa je imel zasebni sektor dolg v višini skoraj 400 % BDP-ja.

Ob izbruhu krize velik del zasebnega dolga ni bil poplačan, zaradi česar se je bančni sektor skoraj čez noč znašel v stečaju. Edini razlog, zakaj se še ni popolnoma porušil, je, da bilančno stanje ni pravilno: informacije so nejasne, visoke cene nepremičnin so umetno vzdrževane, predvsem pa so tu posredni in neposredni prenosi, ki so v šestih letih povzročili izgubo bank v višini 150 milijard evrov.

Najnovejši ukrep za pomoč bančnemu sistemu je sprememba v obravnavi in jamstvu terjatev za odloženi davek (DTA) pri izračunavanju solventnosti bank. Španska država je postala porok za DTA, kar pomeni, da se DTA avtomatično generira, ko imajo banke izgubo. Španija tako z izgubo ‘negativnega davka’ ostaja dolžna banki. Znesek, ki ga je dodala država, lahko štejemo kot kapital. To je omogočilo bankam, da so ob koncu leta 2013 svojim bilancam dodale 30 milijard kapitala. To je breme, ki ga nosi država in dodatek k dolgu. Španske banke so torej vse prej kot zdrave, ne glede na to, kaj pravijo oblasti.

Vse bolj vidna je tudi sistemska korupcija, ki vključuje bankirje [es], politike, člane sindikatov in kraljevo družino. Najnovejši škandal zadeva bivšega direktorja banke Caja Madrid (zdaj Bankia), ki je obtožen nepotizma, slabega upravljanja ter prekoračitve finančnega okvirja. Njegovo vodenje je povzročilo luknjo v bančnih bilancah, kar je ogrozilo celoten španski bančni sistem in prisililo špansko vlado k bailout-u, kar državljani zdaj plačujejo z davki in varčevalnimi ukrepi. Nedavno je bilo v televizijskem prispevku razkrito natančnejše poročilo [es] o tem dogajanju.

Državljani se proti korupciji bojujejo na najrazličnejše načine – ustvarjajo različne državljanske pobude, uperjene proti bankirjem [es] in nepravilnostim [es].

Boj proti privatizaciji prav tako doživlja uspeh: sodišče je pred kratkim odločilo, da zamrzne privatizacijo [es] šestih bolnišnic v Madridu. Odločitev je odgovor na tožbo, ki jo je vložilo združenje zdravnikov Afem, in na množične proteste, ki so se odvijali po državi.

Še eno zmago državljanske nepokorščine predstavlja zasedba [es] prazne stavbe v lasti Caixabanka, ki jo je organizirala PAH [es] – državljanska iniciativa v podporo ljudem, ki so jih prizadela hipotekarna posojila. Iniciativo trenutno podpira več kot 80 % španskega prebivalstva.

Prebivalci mesta Burgos so od sredine januarja demonstrirali zaradi dragega gradbenega načrta za prenovo ene od glavnih ulic v mestu. Domačine je razburilo dejstvo, da mestni svet financira projekte, od katerih imajo koristi le gradbena podjetja. V mestu je trenutno 18 tisoč brezposelnih, občinski dolg znaša 160 milijonov evrov, meščani pa nujno potrebujejo socialne storitve. Podporne akcije so potekale v več kot štiridesetih španskih mestih. Večinoma so bili protesti mirni, izbruhnilo pa je tudi do nekaj izgredov. Sporočilo je bilo na vseh enako – “Želimo sodelovati pri odločitvah našega mesta”. Vlada prebivalcem Burgosa ni prisluhnila. Aktualno dogajanje lahko spremljate na Twitterju: #GamonalResiste.


Na vrh

Italija

Konec leta 2013 je stopnja brezposelnosti mladih v Italiji presegla 40 %, medtem ko se splošna stopnja brezposelnosti giblje okoli 12 %. Po navedbah Eurostata je Italija, takoj za Grčijo, druga država z največjim tveganjem socialne izključenosti prebivalstva. Okoli 18,2 milijonov ljudi je izpostavljenih tveganju revščine, kar predstavlja skoraj 30 % prebivalstva.

Italijanska vlada je konec leta glasovala o zakonu o stabilnosti. Gre za skupek varčevalnih reform, ki bodo izvedene v letu 2014. Zakon izhaja iz fiskalnega pakta, ki ga je leta 2012 podpisala tehnična vlada Maria Montija, ki je bila pod pritiski EU oblikovana brez volitev. Po sprejetju zakona je bil italijanski parlament prisiljen spremeniti ustavo z uvedbo amandmaja o obveznem uravnoteženem proračunu.

Pričakujemo lahko, da bodo ukrepi za uresničevanje zahtev Trojke vsako leto ostrejši. Do leta 2014 zakon zahteva zmanjšanje državnega dolga za 0,66 % BDP-ja. Da bi dosegli zahteve, ki jih nalaga EU, bi bilo potrebno od začetka leta 2015 državni dolg zmanjševati za 1/20 letno (določena zgornja meja za javni dolg je 60 % BDP-ja, primanjkljaj pa mora znašati manj kot 3 % BDP-ja).

Nedavno je bil izveden nadzor porabe pod vodstvom Carla Cottarellija, nekdanjega centralnega bančnika in visokega uradnika IMF. Pregled je pokazal, da je nujna privatizacija velikih državnih podjetij, kot so SNAM, ENI, Terna, Fincantieri, STM, Sace, italijanska pošta in železnice. Potrebni naj bi bili dodatni rezi v zdravstvu, javnem transportu in šolstvu. Začasno je tudi prekinjeno zaposlovanje novih javnih uslužbencev. Z izvajanjem navedenih ukrepov naj bi vlada izdatke zmanjšala za 32 milijard evrov.

Jesen je bila v Italiji precej pestra. Odvijale so se številne stavke in demonstracije, ki so jih organizirali različni sindikati in civilnodružbena gibanja po državi. Nedavno so študentje v Rimu, Torinu, Milanu in Palermu protestirali proti varčevalnim ukrepom in rezom v šolstvu. Policijska represija v državi postaja vedno bolj nasilna.


Na vrh

Slovenija

Slovenija se še vedno bori proti prihodu Trojke. Po objavi netransparentnih stresnih testih [en] slovenskih bank je država s 3,012 milijardami evrov dokapitalizirala tri banke v državni lasti, lastnike petih zasebnih bank pa je pozvala k zagotovitvi 1,7 milijarde evrov, ki so potrebne za dokapitalizacijo teh bank. Reševanje bank je dvignilo slovenski javni dolg na 76 % BDP-ja, poleg dokapitalizacije pa se je začel tudi prenos slabih posojil iz državnih na t.i. slabo banko.

Tudi v Sloveniji je leto 2013 zaznamovala korupcija. Z objavo poročila o korupcijskih dejanjih predsednikov dveh največjih strank, Janeza Janše (SDS) ter Zorana Jankoviča (PS), je predsedstvo Komisije za preprečevanje korupcije konec januarja napovedalo odstop [en], če ne bo prišlo do korenitih sprememb. Napoved je uresničilo konec novembra in opozorilo na nesposobnost politike, da prepreči sistemsko korupcijo v bančnem in energetskem sektorju ter na nepripravljenost za spremembe protikorupcijske zakonodaje.

Poleg tega je minister za notranje zadeve Gregor Virant povedal, da preiskovalci pri ugotavljanju nepravilnosti v slovenskem bančnem sistemu preiskujejo za 346 milijonov evrov škode. Za škodo v vrednosti 70 milijonov evrov so že bile podane ovadbe.

Sledile so različne afere povezane s korupcijo v zdravstvu [en] , ki je po vsej Sloveniji močno prisotna [en].

Po odstopu Komisije za preprečevanje korupcije in objavi rezultatov stresnih testov je ljubljanske ulice zavzelo okoli 400 protestnikov, ki so protestirali proti korupciji v državi. Zahtevali so več pooblastil Komisije za preprečevanje korupcije, ustavitev privatizacije in večje prizadevanje slovenskih politikov za boj proti korupciji. Protest so podprle številne skupine, ki so bile ustanovljene v valu protestov leta 2013.

Na vrh

Z naše strani

Številni ljudje po Evropi so nam pomagali širiti glas o naši prvi izdaji. Ob tej priložnosti se vam želimo zahvaliti za vso pomoč in vas hkrati prositi, da s promocijo in podporo nadaljujete. Še posebej smo veseli, da je bilo naše glasilo s pomočjo partnerskih organizacij prevedeno v toliko različnih jezikov – na primer katalonščino, poljščino in nizozemščino. Številni so podporo izkazali s posredovanjem naših vsebin prek elektronske pošte ter družbenih omrežij, kot sta Twitter in Facebook. V stik smo prišli tudi z drugimi podobnimi projekti, kot sta Crisis Watch [en] in Who’s Saving Whom [en] [de] [fr] [es] [it] [el]. Nekatere spletne strani so nas prosile za izmenjavo oglaševalnih sporočil. Upamo, da bomo kmalu imeli svoje spletno promocijsko gradivo. Ne nazadnje je med nami tudi nekaj novih članov iz Slovenije in Italije.

Glasilo soustvarja raznolika skupina ljudi: nekateri delajo za nevladne organizacije, kot so Bretton Woods Project [en] [es] [fr] [el], CEO [en], CADTM [en] [fr] [es] [pt], Humanitas [sl] [en] in TNI [en] [es], drugi pa so aktivisti v omrežjih in gibanjih, kot so Attac [en] [fr] [de] [es] [pt] [it] [el], ICAN [en] [fr] [es], Forum per una Nuova Finanza Pubblica e Sociale [it] in 15M.

Glasilo bomo objavljali enkrat do dvakrat mesečno v angleščini [en], nizozemščini [nl], francoščini [fr], nemščini [de], grščini [el], italijanščini [it], portugueščini [pt], slovenščini [sl] in španščini [es]. Na prejemanje glasila se lahko naročite na: http://www.troikawatch.net/lists/?p=subscribe&id=8 ali nas kontaktirate preko elektronske pošte info@troikawatch.net.

Pozdrav iz Amsterdama, Aten, Barcelone, Berlina, Bruslja, Firenc, Frankfurta, Kopenhagna, Lièga, Lizbone, Ljubljane in Soluna (Thessaloniki),
skupina TrojkaWatch
Na vrh

To glasilo je objavljeno pod licenco Creative Commons 2.0. Kot vir tega glasila navedite http://www.troikawatch.net/sl/drugo-glasilo-trojkawatch/. Slikovno in video gradivo ni naša last. Avtorske pravice ostajajo last avtorjev.

Prevod: Maruša Godina

This post is also available in: Dutch, English, French, German, Italian, Spanish, Greek, Portuguese, Portugal

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.