V tem glasilu lahko preberete:
- O stanju v državah in Trojki
- Grčija
- Irska
- Portugalska
- Ciper
- Španija
- Italija
- Slovenija
- Kdo smo in zakaj objavljamo glasilo Trojka Watch?
Konec leta nacionalni parlamenti glasujejo o proračunu za naslednje leto. Tako kot zadnjih nekaj let tudi letos večina držav načrtuje globoke reze v socialne transferje in nadaljnjo privatizacijo in to kljub spodbudnim novicam s finančnih trgov.
V času izdaje tega glasila je Irska postala prva država, ki je izstopila iz programa pomoči. Žal pa spremembe za ljudi ne bodo velike, saj se varčevanje nadaljuje. Podobno velja tudi za državljane drugih držav, kot sta na primer Španija in Portugalska, ki si želijo po poti Irske. Države, ki verjamejo, da se lahko iz krize izvlečejo z varčevanjem, se bodo ujele v začarani krog varčevanja.
Trenutne razmere zaznamujejo Trojka, ki teži k vse večjemu varčevanju, in vlade, ki trdijo, da bo v prihodnosti viden napredek, kar pa se ne bo zgodilo, če bodo vztrajale pri zdajšnjih politikah. Niti znotraj Trojke niti v nacionalnih vladah namreč ne potekajo pogovori o tem, kar bi resnično moralo biti na dnevnem redu, – o odpisu dolga (ne samo v javnem, temveč tudi v zasebnem sektorju), sanaciji javnih storitev in vlaganju v soočanje z največjimi izzivi današnjega časa, kot so na primer podnebne spremembe in pomanjkanje energije.
Z objavo tega glasila, v katerem so zajeta poročila iz držav, ki so pod drobnogledom Trojke, upamo, da bomo postali del rastočega gibanja, ki bo prispevalo h korenitim spremembam.
Po obisku Trojke v Grčiji je med Trojko in državo izbruhnilo veliko nesoglasij glede proračuna za prihodnje leto. Trojka je v primerjavi z grško vlado ocenila višji proračunski primanjkljaj, in sicer vsaj za milijardo evrov. Kljub temu je grški parlament brez soglasja Trojke glasoval za proračun. Zdi se, da Trojka namerava odložiti vse pomembne odločitve in pritiske glede grškega memoranduma, da bi se v naslednjih šestih mesecih le izognili politični krizi v Grčiji. Grška vlada bi namreč lahko izgubila tesno večino v parlamentu, kar bi pomenilo padec vlade in splošne volitve. Tovrstna tveganja motijo agendo predsedovanja Svetu EU (Grčija bo začela predsedovati januarja za mandat šestih mesecev) in to v politično občutljivem trenutku (evropske volitve). Po tolikšnem hrupu in grožnjah o preložitvi nadaljnjih pogajanj o izplačilu naslednje finančne injekcije na začetek prihodnjega leta, so se predstavniki Trojke pomirili in vrnili v Atene 10. decembra.
Nadaljnje zamude in dodatni primanjkljaji bi poslabšali razmere na področju javnega dolga, saj je potrebno le-te financirati z dodatnimi kratkoročnimi krediti iz finančnih trgov, za katere pa mora Grčija plačevati precej višje obrestne mere kot za posojila Trojke. Niti dodatni rezi, zahtevani s strani Trojke, niti olepševanje trenutnih razmer s strani grške vlade, pa ne morejo izvleči države iz krize. Tudi brez nadaljnjih rezov, ki jih zahteva Trojka, bo naslednje leto za veliko ljudi znova katastrofalno. Konec leta se izteče začasni ukrep o hišnih hipotekah, glede katerih se Grčija in Trojka še nista uspeli dogovoriti, če in kako to prepoved obnoviti.
Kljub visoki stopnji brezposelnosti, ki znaša 27 %, so predvidena nova odpuščanja zaposlenih. Da bi ugodili zahtevam Trojke, vlada načrtuje odpustitev 14 tisoč zaposlenih v javnem sektorju. To je sprožilo stavke na univerzah, v zdravstvenem sektorju in na ministrstvih, kjer so načrtovana odpuščanja. Protestirajo pa tudi učitelji, saj naj bi zaradi načrtovanih ukrepov zaprli nekaj šol.
Med obiskom Trojke v Grčiji novembra in pred glasovanjem o proračunu so se aktivirali tudi sindikati in študenti. Vse več ljudi namreč ne zmore plačevati visokih cen elektrike. Na severu Grčije so zaprli eno od šol, ki ji je zmanjkalo denarja za ogrevanje. Veliko ljudi skuša ogreti svoje domove s kurjenjem lesa, saj so bili zaradi nezmožnosti plačevanja položnic izklopljeni iz električnega omrežja.
V zadnjih tednih so najmanj trije ljudje umrli zaradi vdihavanja strupenega ogljikovega monoksida ali opeklin, ki so jih dobili med požarom, ki je izbruhnil v njihovih domovih. Od leta 2007 je cena električne energije narasla za 59 %, medtem ko so bili prihodki 10 % najrevnejših Grkov leta 2012 za več kot polovico manjši kot leta 2007. V številnih mestih v znak državne nepokorščine ustanavljajo odbore za solidarnost, ki organizirajo souporabo električne energije.
Decembra je Irska kot prva od evrskih držav, v katerih je posredovala Trojka, zaključila s programom mednarodne pomoči in to brez kakršnegakoli dodatnega previdnostnega posojila ali jamstva, kar je bilo sicer predvideno. Irska vlada s tem jasno sporoča, da je sposobna nadaljevati brez zunanje pomoči, vendar pa to ne odraža nujno resničnega stanja. Irska bo še vedno pod nadzorom Trojke, ki bo vsakih šest mesecev (v skladu s sporazumom je to do zdaj potekalo na tri mesece) nadzirala napredek države pri izvajanju reform.
Medtem ko se Trojka in irska vlada po najboljših močeh trudita, da bi njuno sodelovanje predstavili kot zgodbo o uspehu, je resničnost, v kateri živijo Irci, precej drugačna. V svojem zadnjem poročilu je Trojka kritizirala neuspeh vlade, da bi dosegla načrtovane reze v zdravstvenem sektorju – stroške je znižala za zgolj 200 milijonov, namesto za obljubljenih 600 milijonov evrov. V proračunu za leto 2014 namerava vlada znižati primanjkljaj za nadaljnji 2,5 milijardi evrov, pri čemer pa je zdravstveni sektor eno od področij, kjer so predvideni največji rezi. Posebno pozornost bodo namenili tudi posebni irski zdravstveni kartici, katere imetniki so deležni brezplačne zdravniške pomoči. Vlada si želi zmanjšati število ljudi, upravičenih do omenjene pomoči. Povečati pa nameravajo število dni, s katerimi so ljudje opravičeni do nadomestila za bolniško odsotnost, z zdajšnjih treh na šest dni.
Od izbruha krize se je število brezposelnih že skoraj potrojilo – s 107 tisoč na več kot 296 tisoč brezposelnih. Javni dolg se je z 91 % BDP-ja v letu 2010 leta 2013 dvignil na 121 %. Zadolženost gospodinjstev se je dvignila na 200 % BDP-ja, hkrati pa se je vrednost imetja, ki je pripeljala do zadolževanja, od izbruha krize prepolovila.
Podobno kot Irska tudi Portugalska načrtuje vrnitev na finančne trge. Za dosego tega cilja je vlada pripravljena plačati visoko ceno. V začetku decembra je namreč plačilo dolga, ki bi ga morala izvesti v letih 2014 in 2015, odložila za tri leta. V naslednjih dveh letih bo tako zaradi obresti nastalo še dodatnih 290 milijonov stroškov.
V proračunu za leto 2014 načrtuje vlada finančne reze v skupni vrednosti 3,9 milijarde evrov, kar znaša 2,3 % BDP-ja. Plače v javnem sektorju naj bi se tako znižale za 2,5 % do 10 % (odvisno na višine mesečne plače), delovni čas pa naj bi se predvidoma dvignil iz 35 na 40 ur tedensko. Poleg tega vlada načrtuje tudi znižanje pokojnin, višjih od 600 evrov, za 10 %, vendar pa se mora o tem uskladiti še z ustavnim sodiščem, saj je slednje podoben predlog pred časom že zavrnilo. Medtem ko so finančne reforme močno prizadele državljane, vlada podjetjem pomaga z zniževanjem davčne stopnje.
Začetek decembra je Portugalska delniškim trgom prodala 70 % poštnega podjetja, sicer precej donosnega javnega podjetja. V prihodnosti je predvidena še privatizacija enega od portugalskih vodovodnih podjetij in nacionalnega letalskega prevoznika TAP.
Pogajanja med Trojko in portugalsko vlado glede minimalnih plač še vedno potekajo. Trojka zahteva znižanje minimalne plače in nadaljnjo liberalizacijo trga delovne sile, kar pa zavračajo tudi portugalski delodajalci, saj se bojijo nadaljnjega znižanja domačega povpraševanja. Medtem ko vlada trdi, da vidi luč na koncu predora, najnovejši statistični podatki, objavljeni septembra kažejo, da se je domače povpraševanje na Portugalskem znižalo za 1,5 %, investicije za 3,3 % in potrošnja za 1,2 % v primerjavi z enakim obdobjem lani.
Ko je v parlamentu potekalo glasovanje o proračunu, je pred parlamentom potekal množični protest, s katerim so ljudje zahtevali odstop sedanje vlade. Teden dni pred tem so policisti protestirali proti predvidenim reformam, poštni delavci pa proti privatizaciji njihovega podjetja.
Ciprska vlada mora, v kolikor želi prejeti naslednji obrok posojila, pripraviti načrt privatizacije državnih podjetij, s čimer naj bi zaslužila 1,4 milijarde evrov. V skladu s tem načrtom naj bi še pred koncem junija 2016 privatizirali telekomunikacijsko podjetje, družbo za električno energijo in pristanišča. Sindikati protestirajo proti načrtovanim reformam, 14. decembra pa so organizirali tudi množične demonstracije.
Kljub opozorilom v okviru nove t.i. »Two Pack« zakonodaje, v skladu s katero morajo biti proračuni vseh držav odobreni s strani Evropske komisije, Španija trdi, da je sprejela vse potrebne reforme za prejem posojilnega paketa Evropske komisije in da se je njen bančni sektor izboljšal v tolikšni meri, da dodatnih sredstev ne bo potreboval. Španija je še vedno, tako kot Irska, podrejena šestmesečnemu nadzoru ustanov, ki sestavljajo Trojko. Tovrstno spremljanje napredka zahtevanih reform bo potekalo vse dokler Španija ne bo odplačala 75 % posojil, ki jih ji je zagotovila EU.
V skladu z ustavno reformo, ki je poplačilo dolgov postavila pred pravice ljudi (kar je spodbudila Trojka in to brez kakršnegakoli posvetovanja s predstavniki civilne družbe), je vlada pričela privatizirati javni sektor in je s finančnimi rezi posegla v pomembne javne storitve, kot so izobraževanje, zdravstvo in sociala. Med drugim so zvišali upokojitveno starost, zamrznili pokojnine, skrčili pravice delavcev in na splošno poslabšali življenjske razmere ljudi.
V zadnjih letih so se Španci mnogokrat združili v boju proti varčevalnim ukrepom, civilna družba se je organizirala in je pripravljena ukrepati. To dokazujejo uspešne akcije: civilne platforme so preprečile prisilne izselitve, v zdravstvenem in izobraževalnem sektorju potekajo protesti, na sodiščih se bijejo kolektivni boji zoper finančne reze in korupcijo ipd. V odgovor na tovrstne akcije vlada zdaj načrtuje nov protiprotestni zakon, ki bi kriminaliziral proteste (denarne kazni bi segale do 600.000 evrov).
Tako kot Španija je tudi Italija pod pritiskom Evropske komisije, ki ima v skladu s t.i. novo »Two Pack« zakonodajo pravico nadzirati in analizirati načrtovane nacionalne proračune. Evropski komisar Olli Rehn je poudaril, da Italija potrebuje strukturno prilagoditev dolga, ki bi bila enaka polovici odstotne točke njenega BDP-ja, medtem ko ta trenutno znaša le 0,1 %. Z vidika Evropske komisije Italija tako ne izpolnjuje pogojev za naložbe EU, s katerimi bi lahko iz izračunov proračunskega primanjkljaja izključila nekatera javna financiranja, saj vladni načrt porabe sredstev ne bo dovolj hitro zmanjšal italijanskega državnega dolga.
9. decembra je na tisoče kmetov, tovornjakarjev, upokojencev in brezposelnih po vsej Italiji zavzelo ulice. To je bil del serije protestov proti vladi in Evropski uniji. Protestniki so s hojo po tirnicah ustavili železniški promet, tovornjakarji pa so s počasno vožnjo in blokiranjem cest povzročili motnje v cestnem prometu. Načrtovani so nadaljnji protesti.
Kljub temu, da se v Sloveniji soočamo z velikimi težavami v bančnem sektorju, država še vedno upa, da se bo izognila prihodu Trojke. Pred kratkim je bil opravljen stresni test v bančnem sektorju, katerega rezultati bi morali biti v času izdaje tega glasila že znani. Po nekaterih predvidevanjih bi slaba posojila lahko znašala 7,9 milijarde evrov, kar predstavlja okoli 20 % BDP-ja. Kljub temu je Slovenska centralna banka, ki naj bi bila z rezultati stresnih testov že seznanjena, optimistična, da bo vladi uspelo dokapitalizirati bančni sistem. Za slednje naj bi bilo potrebnih do 4,7 milijarde evrov.
Kdo smo in zakaj objavljamo glasilo Trojka Watch?
Glasilo TrojkaWatch pokriva novice o Trojki, razmerah v državah, ki so jih ukrepi Trojke prizadeli, ter skuša predstavljati njeno opozicijo in upor proti njej. Upamo, da bomo na tak način prispevali k povezovanju posameznikov in organizacij ter krepitvi skupnega boja proti varčevalnim ukrepom.
Glasilo TrojkaWatch ustvarja skupina ljudi, ki se je spoznala na različnih srečanjih, kot so Evropski socialni forum, Firence 10+10, Altersummit, EU v krizi ali Blockupy. Nekateri delajo za nevladne organizacije, kot so Bretton Woods Project, CEO, CADTM, Humanitas in TNI, ostali pa so aktivisti mrež, kot so Attac ali ICAN.
Glasilo bomo enkrat mesečno objavljali v angleščini, francoščini, nemščini, nizozemščini, grščini, italijanščini, portugalščini, slovenščini in španščini. Na glasilo se lahko naročite prek spletne strani http://www.troikawatch.net/lists/?p=subscribe&id=8 ali lahko nas kontaktirate prek elektronske pošte info@troikawatch.net.
Pozdrav iz Amsterdama, Aten, Berlina, Bruslja, Frankfurta, Kopenhagna, Lizbone, Ljubljane, Londona, Barcelone in Soluna (Thessaloniki),
skupina TrojkaWatch
Prevod: Katja Bajt
This post is also available in: Dutch, English, French, German, Italian, Spanish, Greek, Portuguese, Portugal
