Tretje glasilo TrojkaWatch

V tem glasilu lahko preberete:

O stanju v državah in Trojki

Podobno kot v prejšnjih mesecih vlade držav članic še naprej zgolj olepšujejo dejstva, položaj vse več ljudi pa se slabša. Portugalska bo po Irski najverjetneje naslednja država, iz katere se bo Trojka umaknila. Vendar ni pričakovati, da se bodo s tem izboljšali življenjski pogoji tamkajšnjih prebivalcev, saj se bo varčevanje nadaljevalo še več let. Vprašanje je tudi, če je možno znižati višino dolga brez obsežnega odpisa le-tega.

Na vrh

Evropska raven

Preiskava Evropskega parlamenta o delovanju Trojke [sl] [en] [nl] [fr] [de] [el] [it] [pt] [es] je v številnih državah požela veliko zanimanja. Izpostavila je, da je Trojka večkrat kršila evropsko zakonodajo, o čemer smo že poročali. Žal je mnenje Evropskega parlamenta glede Trojke nepomembno, saj parlament ne more sprejemati odločitev, povezanih z javnopolitičnimi ukrepi Trojke.

Zato moramo na preiskavo gledati tudi kot na igro moči med različnimi evropskimi institucijami. Čeprav je na nivoju Evropske unije smiselno podpreti povečanje pristojnosti parlamenta in zmanjšanje pristojnosti Komisije in Sveta, dvomimo, da bi to prineslo velike spremembe v evropski politiki, saj se glavne odločitve še vedno sprejemajo za zaprtimi vrati.

Preberite si članek o poročilu parlamenta o preiskavi Trojke, ki smo ga napisali avtorji glasila TrojkaWatch in je dostopen tukaj [sl] [en] [fr] [de].

Novo poročilo evropske Karitas z naslovom »Vpliv evropske krize« ugotavlja, da EU in države članice niso zagotovile konkretne podpore pomoči potrebnim, zaščitile nujno potrebnih javnih storitev in vzpostavile pogojev za zaposlovanje, kar bo najverjetneje podaljšalo krizo. Poročilo lahko prenesete s spletne strani Social Justice Irelanda [en].

Poleg Trojke je kršenje pravil očitno nov standard postalo tudi pri reševanju drugih težav v EU. Medtem ko Evropski svet in nemška vlada še naprej poskušata mimo Evropskega parlamenta vzpostaviti enotni mehanizem za reševanje (EMR) bankrotiranih bank, je zelena opcija v nemškem parlamentu objavila poročilo [de], v katerem zaključijo, da bi vzpostavitev tega mehanizma brez ustreznega glasovanja v parlamentu predstavljala novo kršitev evropske zakonodaje. Ugotovitve avtorjev so podobne tistim, ki jih je v začetku leta v krajši raziskavi [en] predstavil evropski poslanec Zelenih Sven Giegold.

Vendar pa, ko so ogroženi interesi korporacij, vplivni akterji vedo, kako pridobiti svoje »pravice«. Poročilo »Zaslužiti v času krize – kako korporacije in odvetniki bogatijo na račun krize v evropskih državah« [en], ki sta ga pred kratkim objavili CEO in TNI, izpostavlja naraščajoči val korporativnih tožb proti evropskim gospodarstvom v težavah. Avtorji poročila zagovarjajo tezo, da tovrstne tožb predstavljajo pomembno opozorilo o potencialno velikih stroških predlaganega trgovinskega sporazuma med EU in ZDA.

Več podrobnosti o tem sporazumu, imenovanem Transatlantsko trgovinsko in investicijsko partnerstvo (TTIP), lahko najdete v poročilu [en], ki ga je objavila Evropska pisarna fundacije Rosa Luxemburg.

Kljub temu se upor državljanov nadaljuje. Med zadnjim krogom pogajanj med EU in ZDA o prosto trgovinskem sporazumu TIPP 13. marca so D19-20, Alter Summit, Blockupy Europe, S2B Network in European ATTAC Network organizirale protest v Bruslju.

Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) je začela novo kampanjo “Novo pot za Evropo[en] [fr] in v tem okviru načrtuje Evropske demonstracije v Bruslju dne 4 aprila 2014.

Še več vseevropskih protestov je napovedanih v maju pred evropskimi volitvami. V številnih državah civilna družba spodbuja aktivnosti [en], ki bodo potekale med 15. in 25. majem. 15. maja bo gibanje 15M v Španiji praznovalo tretji rojstni dan, 17. maja pa koalicija Blockupy [en] [de] načrtuje proteste v nemških Berlinu, Düsseldorfu, Hamburgu in Stuttgartu.

Na vrh

Grčija

Odbor Evropskega parlamenta, ki preiskuje delovanje Trojke, je konec januarja obiskal Grčijo. Prvotno načrtovani datum je bil zaradi praznovanja začetka predsedovanja Grčije EU prestavljen. Othmar Karas, konzervativni član dvojnega vodstva odbora, je začel polemično debato z grškim opozicijskim voditeljem Aleksisom Ciprasom in dejal, da Cipras ni predstavil nobenega alternativnega predloga politiki, ki jo Trojka zasleduje v Grčiji. To je kasneje zavrnil francoski socialistični evroposlanec Liêm Hoang Ngoc, ki je kot sopredsedujoči član odbora spremljal Karasa.

Medtem je Siriza, ki ji nedavne javnomnenjske ankete kažejo prepričljivo zmago na prihajajočih volitvah, odboru in javnosti predstavila svoje mnenje s »Črno knjigo Trojke« [en] [el].

Čeprav so po eni strani finančni rezultati za 2013, ki jih je v začetku februarja predstavila grška vlada, boljši od pričakovanih (recesija pri -3,7 odstotkih, pozitivna saldo plačil in primarni saldo ter manj kot triodstotni primanjkljaj), je po drugi strani cena tega hujša od pričakovane. Brezposlenost znaša 28 odstotkov (60 odstotkov med mladimi), javni dolg pa je dosegel nevzdržno visoko raven (čez 170 odstotkov).

Grški finančni minister trdi, da je te številke pričakoval in je zaradi tega zavrnil zahtevo po varčevalnih ukrepih v višini treh milijardah evrov, ki jih Trojka zahtevala v novembru. S tem je zaustavil pogajanja [en] o sprostitvi naslednje tranše posojil, ki je bila prvotno načrtovana za konec leta 2013, s čimer je Grčijo obvezal k izdaji kratkoročnih obveznic.

Medtem so se Trojkini nadzorniki vrnili v Atene, da bi preverili izpolnjevanje pogojev za sprostitev tranše posojil v vrednosti 8,8 milijarde evrov, ki jih država potrebuje za poplačilo dolgov in obresti, ki zapadejo konec maja. Za sprostitev te tranše Trojka zahteva ukrepe, ki jih je grška vlada hotela odložiti: odpustitev še 12.500 javnih uslužbencev, izboljšanje »konkurenčnosti« z implementacijo več kot 300 predlogov, ki so našteti v nedavnem poročilu OECD [en], ter znižanje socialnih prispevkov delodajalcev in številnih drugih davkov. Nižanje davkov bo povzročilo nove luknje v proračunu in vnovično znižanje sredstev za socialo v prihodnjem letu, kar hoče država preprečiti. Vsaj eden od ukrepov v poročilu OECD pa lahko ogrozi tudi preživetje grške mlečne industrije [en].

Pričakovati je, da bo grška vlada v naslednjih tednih te pogoje sprejela in dobila obljubljeno pomoč. Del bo uporabila za volilne koncesije ciljnim skupinam volivcev. Upajo, da bodo s tem omilili pričakovano slab rezultat koalicije vladajočih strank tako na lokalnih kot evropskih volitvah, ki bodo maja. Čeprav nemška vlada razpravlja ukrepih, s katero bi grški koaliciji pomagali pri dosegi boljšega rezultata na volitvah, pa bo vprašanje grškega dolga na dnevnem redu šele po volitvah [en].

Možno je, da bo po volitvah ponovno izbruhnila velika politična bitka med MDS in ostalimi »pragmatiki«, ki želijo znižati ali odložiti breme grškega dolga, nadaljevati z reformami in biti »prizanesljivi« [en] ter tistimi, ki menijo da celotni projekt reform ni ogrožen in iz političnih razlogov (še zlasti severne države članice) ne želijo pomagati Grčiji.

Nemčija bo zahtevala nov memorandum [en], ki bo podaljšal vladanje Trojke v zameno za novo finančno pomoč. S tem se bo grški dolg zvišal na 180 odstotkov BDP-ja, podaljšalo pa se bo tudi obdobje odplačevanja iz 30 na 50 let.

MDS, ki je bolj pragmatičen kot njegovi partnerji v Trojki, je v preteklosti zagovarjal nadaljnjo finančno [en] podporo Grčiji kot edini še vzdržni načrt, ki zagotavlja ideološko zavezanost varčevanju. Ta zahteva po zmanjšanju dolga, ko se le-ta dvigne, je osnovana na potrebi MDS, da zagotovi upravičenost varčevanja, kljub učinku na zaposlenost in kolapsu gospodarstva, ki ga le-to povzroči. Posledično se MDS strinja, da če je potreben nov paket finančne pomoči, tako s strani Grčije kot posojilodajalcev, bodo v zameno potrebni tudi novi ostri ukrepi.

Drugi, denimo Siriza in nemški ekonomist, do nedavnega član delovne skupine Trojke v Grčiji, Jens Bastian [en], se zavzemajo za resolucijo, ki bo temeljila na pravilih, sprejetih na srečanju mednarodnega vrha leta 1952, na katerem so odločali o nemškem povojnem dolgu. S tem bi »Grčiji zagotoviti boljšo prihodnost«.

Na vrh

Irska

Tudi Irsko je obiskala delegacija Evropskega parlamenta, ki preiskuje delovanje Trojke. Med njihovim obiskom je Social Justice Ireland Trojki predstavila 22-stransko poročilo. Glavne ugotovitve o delovanju Trojke so:

  • varčevalni pristop, ki ga uporablja Trojka na Irskem in v drugih državah, ki so potrebovale finančno pomoč, temelji na neakademski osnovi, je v praksi neučinkovit in moralno neetičen, saj so revni ljudje in ljudje s povprečnimi dohodki neproporcialno bolj trpeli zaradi njegovih posledic;
  • čeprav je Evropska komisija uveljavila drakonske ukrepe na področju javnih financ, ni uveljavila ustrezno rigorozne regulacije finančnega sektorja;
  • vsi prihodnji reševalni programi Trojke bi morali temeljiti na Listini Evropske unije o temeljnih pravicah in pogodbah.

Celotno poročilo si lahko prenesete prek naslednje povezave [en].

Medtem ko irski minister za socialno varnost vidi irske zaposlitvene številke kot dokaz, da se je gospodarska situacija normalizirala, pa je Michael Thaft naredil podrobnejšo analizo in ugotovil, da se je od začetka krize leta 2008 število izseljencev več kot podvojilo (133,7 odstotka) v primerjavi z leti pred krizo. Še huje je v Španiji, kjer se je izseljevanje povečalo za 274 odstotkov. Celoten članek z naslovom »Normalne države evroobmočja ne izvažajo svojih ljudi« [en] je dostopen na spletni strani Irish Left Reviewa.

Morgan Kelly, ekonomist na Universitiy College Dublin in po poročanju časopisa Irish Times »prvi ekonomist, ki je predvidel verjeten obseg kolapsa irskih bank«, je v nedavnem govoru [en] pred UCD Economics Society opozoril, da »je možno, da irsko gospodarstvo resnične krize še ni občutilo«. Če bi bili obremenitveni testi za banke preveč konzervativni, bi lahko privedli do kreditnega krča, kateremu bi sledil bankrot na tisoče majhnih in srednje velikih podjetij.

Celoten govor si lahko ogledate tu:

Na vrh

Portugalska

Od junija 2011 do decembra 2013 se je višina javnega dolga povišala iz 172,3 milijarde evrov na 204,3 milijarde. Glede na nova pravila, ki jih bo Eurostat uveljavil septembra letos in z vključitvijo prikritega dolga, bi lahko celotni portugalski dolg znašal celo 242 milijard evrov.

Konec prejšnjega leta se je število zaposlenih na Portugalskem znižalo iz 4,635 milijonov ljudi leto prej na 4,513 milijona. Stopnja brezposlenosti trenutno znaša 15,3 odstotka, med mladimi pa 34,7 odstotka.

Od prihoda Trojke na Portugalsko so se plače znižale za pet odstotkov, kar je v državi, kjer povprečna plača znaša med 700 in 800 evri, veliko. Zato ne preseneča, da se je od podpisa prvega Memoranduma o soglasju s Trojko približno 265 tisoč Portugalcev izselilo iz države. S tem so državo prikrajšali za pomemben del delovne sile, ki je ključna za vnovično gospodarsko rast.

Portugalska beleži boljšo plačilno bilanco, ki je posledica iz izrednih dogodkov: globokega padca investicij (npr. uvožena mehanizacija, surovine) in padca kupne moči (ljudje postajajo revnejši) glede na ceno uvoženih potrošniških dobrin.

Približno 53 odstotkov tujih neposrednih investicij (TNI) na Portugalskem je v finančnem in nepremičninskem sektorju. Pomemben delež TNI prihaja iz Nizozemske in Luksemburga, kamor so velika portugalska podjetja zaradi davčnih ugodnosti prenesla svoj sedež podjetja. Njihove prodajalne na Portugalskem se zato zdaj štejejo kot neposredne investicije. Te številke pa zgolj napihujejo zgodbo o pozitivnem okrevanju.

Občutek olajšanja, ko je portugalsko ustavno sodišče zavrnilo s strani Trojke predlagano desetodstotno zmanjšanje pokojnin, je hitro splahnel. Vlada je namreč sprejela nove ukrepe [en], s katerimi želi nadomestiti izpad sredstev. Za socialno varnost bodo prebivalci zdaj namesto 2,5 odstotka plačevali 3,5 odstotka. Izredne prispevke bodo morali plačati tudi delavci, ki mesečno zaslužijo več kot tisoč evrov, in ne le tisti, ki zaslužijo več kot 1.350 evrov na mesec, kot je veljalo do zdaj.

Da bi prihranili še več sredstev, bo vlada zaprla več deset sodišč in davčnih uradov v obrobnih območjih, kjer ni dovolj gospodarske aktivnosti in se ljudje preživljajo s samozadostnim kmetijstvom (torej kmetje, ki proizvedejo zgolj toliko, da lahko nahranijo sebe in svoje družine), majhnimi trgovinami in pokojninami.

Portugalski reševalni program v višini 78 milijard evrov se bo končal 17. maja letos, kar pomeni, da bo Trojka takrat najverjetneje zapustila državo. Kljub temu bo Evropska komisija proračun nadzirala še več let.

S Trojko ali brez nje se bo varčevanje nadaljevalo. Mednarodni kreditodajalci (http://www.eubusiness.com/news-eu/portugal-imf-debt.u3c/) so portugalske politične stranke in državljane pozvali k podpori varčevalnim ukrepom še »vsaj nekaj let« [en]. Zadnje poročilo MDS-a zaključuje, da je »poleg fiskalne konsolidacije potrebna nadaljnja transformacija gospodarstva za daljše obdobje, kot to zahteva program«. »Portugalska pa se še vedno sooča tudi z velikimi gospodarskimi izzivi« in »obstaja veliko tveganje, da cilji programa ne bodo doseženi«.

Na začetku februarja so CGTP sindikati organizirali proteste v številnih portugalskih mestih, ki se jih je udeležilo na tisoče ljudi. Protestniki so zahtevali ukinitev varčevalnih ukrepov in predlagali zamenjavo vlade.

Poleg omenjenih protestov je 7. marca več tisoč policistov pred portugalskim parlamentom demonstriralo proti rezom v plače in pokojnine. Poškodovanih je bilo 10 oseb.

Devet portugalskih fotografov želi z videi in slikami predstaviti tri leta varčevanja v državi. Sredstva zbirajo prek iniciative Projecto Troika [en] [pt]. Do konca septembra želijo zbrati 15 tisoč evrov, s katerimi želijo izdati knjigo in DVD ter vzpostaviti spletno stran, kjer bodo v t. i. »dokumentu za prihodnost« združili podobe, ki odražajo trpljenje prebivalcev, ki je posledica ukrepov Trojke.

Na vrh

Ciper

Ukrepi Trojke so na Cipru leta 2013 povzročili 5,3-odstotno recesijo, po napovedih pa se bo le-ta nadaljevala tudi letos. Kljub temu nekateri govorijo o pozitivnem »okrevanju«, Trojka pa želi s koordinirano akcijo s partnerji vzbuditi občutek, da se ciprsko gospodarstvo »znova normalizira«. Varčevalni ukrepi se medtem nadaljujejo.

Februarja so potekali masovni protesti proti načrtovani privatizaciji ciprske telekomunikacijske družbe CyTA, več pristanišč in elektro podjetij, ki ga je zahtevala Trojka v zameno za izplačilo naslednje tranše pomoči v vrednosti 236 milijonov evrov. Prvi večji protest je potekal 8. februarja pred finančnim ministrstvom, ministrstvom za delo in Hišo Evropske unije.

Vendar pa demonstracije niso uspele preprečiti odločanja o privatizaciji, ki je potekalo 13. februarja.

V podjetjih, ki jih želijo privatizirati, je potekalo tudi več stavk [en]. Med parlamentarno razpravo o načrtu privatizacije pa so se protestniki pred parlamentom spopadli s policijo.

Nekaj dni pozneje, ko je parlament glasoval o načrtu, so delavci praznovali manjšo zmago: vlada ni imela večine, zato je načrt privatizacije trenutno zaustavljen. Vendar je bilo pričakovati, da bo vlada poskušala najti načine, da bi dobila večino pri nadaljnjem glasovanju in uspelo ji je.

Upor državljanov proti ukrepom Trojke je v zadnjih mesecih zelo izrazit. Poleg omenjenega nasprotovanja privatizaciji so imetniki obveznic pred sedežem ciprske banke organizirali protest [en], proti varčevalnim ukrepom pa so zaradi zaprtja vojašnice stavkali [en] tudi javni uslužbenci, ki delajo za britanske oborožene sile na Cipru.

Na vrh

Španija

Od leta 2012, ko sta Luis de Guindos in Olli Rehn (EK) podpisala MoS (Memorandum o soglasju), ki je v Španiji uvedel ostre ukrepe, je primanjkljaj narasel na 7,3 odstotka, javni dolg po podatkih Eurostata znaša 93,9 odstotka, brezposelnost pa več kot 26 odstotkov.

Da bi olepšali položaj, je vlada premierja Rajoya oznanila, da je »reševalni« načrt Španije končan (če, tako predsednik, je sploh kdaj obstajal). Vendar pa niso povedali, da se bodo pogojevanje in nadzor nadaljevali vse dokler ne bo skupaj z obrestmi poplačan zadnji cent, kar se ne bo zgodilo pred letom 2027. Kljub odhodu Trojke iz Španije, bosta EK in Evropski mehanizem za stabilnost, tako kot na Irskem in Portugalskem, še več let opravljala nadzor.

Španci sicer še naprej trdijo, da to ni njihov dolg in da ga »ne bodo plačali«.

S tem želijo ohraniti pravice in socialne storitve. Boj že žanje uspehe, kar dokazuje primer načrtovane privatizacije bolnišnice [en] [nl] [fr] [de] [el] [it] [pt] [es] v Madridu.

Upor se nadaljuje z mobilizacijo ljudi proti spremembam zakona o splavu, najbolj restriktivnemu španskemu zakonu, ki bo na tisoče žensk prisilil v nezakonite splave. Pod geslom „Madrid 22-M, shod za dostojanstvo“ (organiziran s strani andaluzijskih sindikatov ter organizacij Dignity Camps of Extremadura in Civic Front We are Majority) bodo organizirani shodi v prestolnico iz različnih lokacij po državi, ki bodo doživeli vrhunec 22. marca. Njihove zahteve so zbrane tukaj [en] [fr] [de] [el] [es].

Na vrh

Italija

Italijanski javni dolg ostaja na višini 133,3 odstotka BDP-ja in je drugi najvišji med vsemi državami članicami EU (v absolutni vrednosti presega 1.500 milijard evrov). Evrsko območje povprečje znaša 92,7 odstotka. Čeprav naj bi vse vlade v zadnjih treh letih – Montijeva tehnična, vlada Lette in novoimenovana Renzijeva – zmanjšale javni dolg, se je le-ta zvišal iz 126 odstotkov BDP-ja konec leta 2011 na zdajšnjih 133 odstotkov.

Renzi, novoizvoljeni sekretar Demokratske stranke, predstavlja najbolj konzervativno krilo leve sredine. Podpira ga več kot polovica Italijanov, ki so prepričani, da bo njegova vlada še dolgo delovala.

Žal se vlada ne zavzema za resnične spremembe, ki jih Italijani pričakujejo, predvsem zato, ker v prvi vrsti predstavlja interese italijanskih in evropskih finančnih lobijev. Predstavljala bo nadaljevanje prejšnje tehnokratske administracije, kar dokazuje imenovanje novega ministra za gospodarstvo, Giancarla Padoana, bivšega izvršnega direktorja MDS-a in podsekretarja OECD-ja.

Med ukrepi, ki jih je Renzi napovedal, je t.i. »Zakon o zaposlovanju«, ki sledi smernicam »Evropske strategije zaposlovanja«. S tem zakonom želi z uveljavljanjem novih oblik prekernega dela rešiti problem brezposlenosti. Ta je z 12 odstotki (približno 3,3 milijona ljudi) na najvišji ravni po letu 1977, med mladimi (od 14 do 24 let) pa je celo 42,4-odstotna.

22. februarja, na državni dan proti hitrim vlakom (NO TAV), se je na tisoče ljudi zbralo v najpomembnejših italijanskih mestih. S protestom proti gospodarskim in finančnim lobijem želijo preprečiti sprejetje projektov, ki ogrožajo zdravje ljudi in okolje.

Na vrh

Slovenija

Slovenija se še vedno sooča s prezadolženostjo bančnega in zasebnega sektorja ter izjemno močnim pritiskom EU, ki zahteva sprejetje ukrepov, podobnih tistim, ki jih uveljavlja Trojka. Ena od zahtev, poleg privatizacije, je »slaba banka«, ki se v Sloveniji imenuje Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB [sl] [en]). Ustanovljena je bila leta 2013.

Namen DUBT je »okrepiti finančno zmogljivost in vzdržnost sistemskih bank in posledično zagotoviti gospodarsko rast«. V ta namen naj bi komercialne banke del slabih terjatev, ki so nastale pred krizo, prenesle na DUTB. S tem bi znova omogočili posojila gospodarskim subjektom, nadzor nad celotnim postopkom pa bi imeli Evropska komisija in mednarodni finančni investitorji.

Poleg tega, da institucija po meri Trojke upravlja s slovenskim finančnim sektorjem in določa, v katero smer bo šlo državno gospodarstvo, je še bolj zaskrbljujoče, da so na vodilnih položajih tuji menedžerji, ki imajo očitne povezave s Trojko. Primer tega so Lars Nyberg, Arne Berggren in Carl-Johan Lindgren, člani upravnega odbora DUTB. Lars Nyberg je tesno povezan z ECB. Bil je predsednik skupine ECB za krizni menedžment in član skupine de LaRoisere (vplivne ekspertne skupine finančnih nadzornikov v EU). Arne Berggren je MDS-jev član ekipe Trojke v Španiji, njegov kolega Carl-Johan Lindgren pa je tudi delal za MDS. Tako ni presenečenje, da je MDS pozdravil ustanovitev DUTB, ker naj bi to bil ključni korak za rešitev slabih terjatev.

17. januarja je slovenska vlada za novega neizvršnega direktorja upravnega odbora DUTB imenovala Mitjo Mavka s finančnega ministrstva. Mavka je bil vodja sektorja za mednarodne finančne odnose, njegova glavna naloga pa je bila ohranjanje odnosov z mednarodnimi finančnimi institucijami. Je tudi namestnik guvernerja za Slovenijo pri Svetovni banki.Ustanovitev DUTB sta podprla tudi Banka Slovenije in njen guverner Boštjan Jazbec, ki je prej delal kot svetovalec MDS-ja na Kosovu in v Surinamu. To dokazuje, da se z ustanavljanjem neustreznih struktur in brez nadzora javnosti nad Slovenijo vršijo močni pritiski za uveljavitev ukrepov, podobnih Trojkinim.

Obstaja velika bojazen, da bodo davkoplačevalci preko DUBT plačali za slabe dele bank, dobri pa bodo prodani tujim bankam in investitorjem. Davkoplačevalci bodo plačali tri milijarde evrov za pokritje teh izgub. Še več, kritiki izpostavljajo, da so stroški DUBT narasli že na pet milijonov evrov, večina svetovalnih pogodb, vrednih 2,5 milijona evrov, pa je bilo dodeljenih družbi Quartz&Co, katere partner je tudi začasni direktor DUTB, Torbjörn Månsson. Finančni položaj in razmerje z Quartz&Co je na državni televiziji pojasnil Lars Nyberg. Intervju si lahko ogledate tukaj (od 20.15 do 27. minute).

Finančni minister Uroš Čufer je priznal, da je Slovenija v težkem finančnem položaju, da je zelo odvisna od tujih trgov in da si bo morala še več let izposojati denar. Država je prodala za 3,5 milijard dolarjev obveznic, lanskoletna prenova finančnega sektorja pa je zmanjšala možnosti, da bo država morala zaprositi za pomoč. Ta prodaja, ki so jo organizirali Barclays Plc, skupina Goldman Sachs in JPMorgan Chase&Co, je stala več kot pet milijonov evrov. Irena Ferkulj, tiskovna predstavnica ministrstva za finance, je ob tem izjavila, »da je to največja prodaja državnih obveznic v osrednji in vzhodni Evropi, na Bližnjemu vzhodu in v Afriki v letu 2014«.

Vendar pa slovenska vlada javnosti noče razkriti, kdo so kupci obveznic. Poleg tega je »v zadnjih letih Slovenija povečala svoj javni dolg iz približno 20 oz. 25 odstotkov na skoraj 73 odstotkov BDP-ja,« je izjavil [en] Čufer. Po analizi zadnje dvojne tranše se bodo postopki začeli na novo, je še povedal v televizijskem intervjuju. Ocenjeno je, da bo to povišalo slovenski javni dolg [en] na približno 80 odstotkov BDP-ja.

Na vrh

Z naše strani

Ekipa TrojkaWatch še vedno raste: član novoustanovljene skupine Attac Ireland bo v bodoče za nas poročal o položaju Irske. In zahvaljujoč Andreji, grafični oblikovalki iz Slovenije, imamo sedaj lasten logotip in spletno pasico. Če nam želite pomagati širiti glasilo TrojkaWatch, lahko na vaši spletni strani objavite pasico. V več velikostih je na voljo tu.

Glasilo soustvarja raznolika skupina ljudi: nekateri delajo za nevladne organizacije, kot so Bretton Woods Project [en] [es] [fr] [el], CEO [en], CADTM [en] [fr] [es] [pt], Humanitas [sl] [en] in TNI [en] [es], drugi pa so aktivisti v omrežjih in gibanjih, kot so Attac [en] [fr] [de] [es] [pt] [it] [el], ICAN [en] [fr] [es], Forum per una Nuova Finanza Pubblica e Sociale [it] in 15M.

Glasilo bomo objavljali enkrat do dvakrat mesečno v angleščini [en], nizozemščini [nl], francoščini [fr], nemščini [de], grščini [el], italijanščini [it], portugueščini [pt], slovenščini [sl] in španščini [es]. Na prejemanje glasila se lahko naročite na: http://www.troikawatch.net/lists/?p=subscribe&id=8 ali nas kontaktirate preko elektronske pošte info@troikawatch.net.

Pozdrav iz Amsterdama, Aten, Barcelone, Berlina, Bruslja, Firenc, Frankfurta, Kopenhagna, Lièga, Lizbone, Ljubljane in Soluna (Thessaloniki),
skupina TrojkaWatch
Na vrh

Prevod: Blaž Janež

To glasilo je objavljeno pod licenco Creative Commons 2.0. Kot vir tega glasila navedite http://www.troikawatch.net/sl/drugo-glasilo-trojkawatch/. Slikovno in video gradivo ni naša last. Avtorske pravice ostajajo last avtorjev.

This post is also available in: Dutch, English, French, German, Italian, Spanish, Greek, Portuguese, Portugal

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.