Omejena preiskava vodi do omejenih zaključkov…
Evropski parlament je glasoval o Raziskovalnem poročilu o vlogi in delovanju Trojke (Evropska centralna banka, Evropska komisija in Mednarodni denarni sklad). V zadnjih treh letih se je v Evropi v neverjetni razsežnosti reševalo finančne institucije na račun navadnih ljudi. Poročilo ne da nobenega zadovoljivega odgovora, zakaj je do tega prišlo in kako se lahko temu v prihodnje izognemo. Omejenost poročila na Grčijo, Irsko, Portugalsko in Ciper je samo ena izmed šibkih točk preiskave. Parlament je očitno spregledal, da je tudi Španija s Trojko podpisala memorandum o soglasju.
Medtem ko so ljudje izgubili službe ali pa so se jim zmanjšale plače in pokojnine, nekateri so celo umrli zaradi rezov v zdravstveni sistem, so se finančne institucije reševale, pogosto tudi brez menjave vodstva. Poročilo je popolnoma spregledalo vprašanje, zakaj je prišlo do tako obsežnega pogojevanja vladam, ki so reševale finančne institucije, brez da bi le-te imele kakršnokoli pravico ali moč odločanja v teh institucijah, ki so jih reševale.
Poročilo omenja razpravo okoli Grčije, ki je potekala v okviru Trojke in v kateri je Mednarodni denarni sklad (MDS) zahteval zgodnje prestrukturiranje dolga, kar pa je EU zavrnila. Edini razlog za to zavrnitev, ki ga omenja poročilo, je bil strah Evropske centralne banke (ECB) pred krhkostjo evropskih finančnih institucij in možnostjo poglabljanja krize v primeru, da jim ne bi uspelo. A vendar je poročilo popolnoma zgrešilo priložnost, da bi preiskalo zanesljivost tovrstnega argumenta, še posebej, če primerjamo grški dolg z BNP evroobmočja.
Tudi če je argumentacija ECB resnična, se pojavlja vprašanje, zakaj so morali za reševanje evropskega bančnega sistema plačati prebivalci le določenih in ne vseh evropskih držav. Reševanje namreč ni služilo le državam v krizi, temveč v veliki meri tudi finančnemu sektorju v drugih državah, denimo Nemčiji in Franciji. Medtem ko morajo prebivalci nekaterih držav zaradi teh ukrepov trpeti, lahko nekaterim državam – kot na primer Nemčiji – kriza koristi z ustvarjanjem dobička prek posojil, nizkih obrestnih mer za svoje obveznice, izkoristijo pa lahko tudi velik dotok kapitala iz držav v krizi.
Poročilo opozarja, da so bile določene vlade deležne izrednih pritiskov glede reševanja svojih bank, še posebej s strani ECB. Toda poudarek v poročilu o tem, da ‘morajo evropske institucije spoštovati zakonodajo Unije, tudi Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, v vseh okoliščinah’, ni dovolj. Potrebna je temeljita preiskava, na osnovi katere bi nastal seznam o tem, kdo je kršil zakone, kdaj in kako, čemur bi sledile tudi osebne in institucionalne posledice.
Predlog Evropskega parlamenta o ustanovitvi evropskega denarnega sklada (EMF) ni zadovoljiv, saj Evropa, ki temelji na solidarnosti, potrebuje drugačne spremembe. Z ustanovitvijo tovrstne institucije Evropski parlament ne bo avtomatično postal institucija, ki bo pripravljena na reševanje finančnih institucij v prihodnosti. To je parlament dokazal s svojo omejeno preiskavo o Trojki. Zato od parlamenta v prihodnosti pričakujemo bolj temeljito preiskavo na tem področju. To, skupaj z drugimi ukrepi, ki bodo stremeli k bolj solidarni Evropi (kar vključuje tudi revizijo dolga in konec reševanja bank za vsako ceno), je potrebno za ustavitev trenutne redistribucije bogastva od revnih k bogatim.
Kontakti:
Ajda Pistotnik (Humanitas, Slovenija; slovenščina in angleščina)
ajda@humanitas.si, +386 1 430 03 43
Stephan Lindner (Attac Germany, Nemčija; nemščina in angleščina)
stlindner@ipn.de, +49 176 243 427 89
Thanos Contargyris (Attac Hellas, Grčija; grščina, angleščina in francoščina)
thanos@dialogos.gr, +30 6 949 727 390
Leonie Hogervorst (Corporate Europe Observatory, Belgija/Nizozemska; nizozemščina in angleščina)
leonie@corporateeurope.org, +32 2 893 0930
Sargon Nissan (The Bretton Woods Project ;UK; English)
snissan@brettonwoodsproject.org, +44 20 3122 0644
O TrojkaWatch
Glasilo TrojkaWatch pokriva novice o Trojki, razmerah v državah, ki so jih ukrepi Trojke prizadeli, ter skuša predstavljati njeno opozicijo in upor proti njej. Upamo, da bomo na tak način prispevali k povezovanju posameznikov in organizacij ter krepitvi skupnega boja proti varčevalnim ukrepom.
Več o glasilu TrojkaWatch si lahko preberete na spletni strani: http://www.troikawatch.net.
TrojkaWatch je mreža posameznih državljanov. Mnenja v sporočilu za javnost ali citati posameznikov ne odražajo nujno mnenj ostalih posameznikov v organizacijah ali mreži.
Aneks
Spodaj je naštetih nekaj točk iz poročila, za katere menimo, da so omembe vredni.
Celotno poročilo, ki ga je potrdil Odbor za ekonomske in monetarne zadeve, se nahaja na here.
- Točka 17 o grškem programu
Ugotavlja, da prvi sporazum iz maja 2010 ni mogel vsebovati določb o prestrukturiranju grškega dolga, čeprav ga je prvotno predlagal MDS, ki bi v skladu s svojo običajno prakso dal prednost zgodnjemu prestrukturiranju dolga. Opozarja na odpor ECB, da bi upoštevala katerokoli obliko prestrukturiranja dolga v letih 2010 in 2011, češ da bi to privedlo do krize, ki bi se razširila na druge države članice, ter na njeno zavrnitev sodelovanja pri prestrukturiranju, o katerem je bil februarja 2012 sprejet dogovor. - Točka 19 o Irski
Opozarja na dvostranski pritisk, ki naj bi ga ECB domnevno izvajala nad irsko vlado, preden je bil 7. decembra 2010 in 16. decembra 2010 prvotni sporazum med irskimi oblastmi ter EU in MDS sprejet, v ustreznem memorandumu o soglasju, ki vsebuje politične pogoje za pomoč EU-MDS; […] - Točka 54 o ECB
[…] ugotavlja, da je imela ECB ves čas krize ključne informacije o zdravju bančnega sektorja in finančni stabilnosti na splošno ter da je zaradi tega pozneje izvajala politični pritisk na nosilce odločanja, kar velja vsaj v primerih prestrukturiranja grškega dolga, ko je vztrajala, naj Grčija odstrani klavzule kolektivnih ukrepov s svojih vladnih obveznic, ter ciprskih operacij nujne likvidnostne pomoči in nevključevanja prednostnih imetnikov dolžniških obveznic v reševanje z zasebnimi sredstvi na Irskem.
In del protokola MDS iz leta 2010 s špekulacijami o resničnih razlogih za reševanje grškega finančnega sektorja:
- Brazilski izvršni direktor Paulo Nogueira Batista v sporočilu upravnemu odboru za srečanje 9. maja 2010:
»Tveganja programa so velika… Kot kaže bodo programska tveganja nadomestila zasebna financiranja z uradnimi. Povedano z drugačnimi besedami – ne bo videti kot reševanje Grčije, ki bo morala prestati številna uničujoča prilagajanja, temveč kot reševanje grškega javnega dolga, predvsem evropskih finančnih institucij.
Vir: http://blogs.wsj.com/economics/2013/10/07/imf-document-excerpts-disagreements-revealed
